KINEZIOTERAPIJA
Uporablja gib kot osnovni in najbolj pomembni del terapije. Nobeno zdravilo ne more imeti takšnega učinka kot gib.
Po dolgotrajnem zdravljenju (neaktivnosti in pasivnosti) ter posledične imobilizacije in paralize, mišice atrofirajo, npr. pri mirovanju zaradi imobilizacije, mišice dnevno atrofirajo za 1,5% - 3%, oziroma do 20% tedensko (Muler, 1970). Tudi dolgotrajno ležanje ima negativen vpliv na funkcijo srca in ožilja, dihalne funkcije, metabolizem, živčni sistem, limfni obtok, kožo. itd... Omenjeni dejavniki lahko posledično vodijo v pljučnico (hipostatsko bronhopneumonijo), vnetje sečil, tromboze, preležanine…
Osnovna naloga fizioterapevta je terapevtska vadba. Na osnovi dobrega poznavanja splošnega staranja organizma (kardiovaskularnega, nevrološkega, psihične spremembe in motivacije, socialnega statusa) in analizi mišičnega statusa oziroma funkcionalnega statusa, terapevt dozira gibanje, z ozirom na pravilo “Primum non nocere – Osnovno je ne naškoditi".
Gibanje je po potrebi:
Telovadba mora biti strokovno vodena!
Končni cilj je čim prej usposobiti pacienta za samostojnost v aktivnostih vsakodnevnega življenja (samostojno hranjenje, oblačenje, izboljšanje ravnotežja, hoje…) in delovne aktivnosti (čim prejšnja vrnitev v delovno okolje).
Gibanje je po potrebi:
- pasivno,
- asistirano,
- aktivno,
- aktivno z uporom,
- mobilizacija sklepov.
Telovadba mora biti strokovno vodena!
Končni cilj je čim prej usposobiti pacienta za samostojnost v aktivnostih vsakodnevnega življenja (samostojno hranjenje, oblačenje, izboljšanje ravnotežja, hoje…) in delovne aktivnosti (čim prejšnja vrnitev v delovno okolje).